Otok Ilovik

Otoka Ilovik in Sv. Petar so vse do pred kratkim omenjali pod skupnim imenom – najprej kot Neumae Insulae (neuma v grščini pomeni znak), od 13. stoletja pa kot Sanctus Petrus de Nimbis, ali v kasnejši beneški različici, San Pietro dei Nembi. Hrvaški naziv za večji otok je bil najprej Tovarnjak (od tod prihaja tudi italijanski naziv Asinello), potem pa so ga po njegovih tleh poimenovali Ilovik. Manjši otok je bil in ostal Sv. Petar. Otoka se nahajata en nasproti drugemu in zapirata dolg (2,5 km) in ozek (do 300 m) kanal, ki je izvrstno naravno sidrišče in ga že od nekdaj uporabljajo kot zaklonišče za ladje pred neurjem.Najjužnejši naseljeni otok lošinjskega otočja, z istoimenskim ribiškim mestom, kjer danes živi okrog 170 prebivalcev.

Prvi hrvaški priseljenci so prišli na otok ob koncu 18. stoletja iz Velega

Lošinja in od takrat se je razvija današnje mesto ILOVIK.Meščani Ilovika se ukvarjajo z vinogradništvom in vrtnarjenjem kar jim omogoča veliko število vodnjakov, ki napajajo zemljo z vodo, ter ribištvom, ovčarstvom in turizmom.Položaj Ilovika je zelo lep, leži v malem zalivu, katerega s severne strani šćiti nenaseljeni otok Sv. Petar na katerem je pokopališče prebivalcev Ilovika. Obala je z vseh strani lahko dostopna, z mnogimi zalivi. Največji zaliv s peščeno plažo je Paržine na jugovzhodni strani otoka.Med dvema otokoma se razteza dobro zaščiten kanal dolžine 2.5 km in širine okrog 300 m, ki služi kot pristaišče mestnim ribičem in tudi številnim navtičarjem, ki prihajajo sem, da bi uživali v nedotaknjeni naravi. Njegov akvatorij je naravno zaščiten pred vsemi vetrovi razen pred jugom ter lahko nudi varno bivanje jahtam in manjšim ladjam.Otok Ilovik je obrasel z zimzeleno mediteransko vegetacijo.

Za Ilovik pravijo, da je otok cvetja, ker skoraj okrog vsake hiše cvetijo oleandri, palme, vrtnice in drugo cvetje, specifičnost otoka pa so visoka drevesa evkaliptusa.Zaradi zelo dobrega pomorsko-prometnega položaja, se Iloviški kanal že od nekdaj koristi za sidranje in zato na otokih najdemo na sledi različnih zgodovinskih obdobij.Najstarejše sledi naselij so od ilirskih plemen Liburna. Otoki so ogati z rimskimi najdbami. Vidimo ostanke zidov, numizmatične primere, sarkofag, v bližini je tudi podmorsko arheološko najdbišče.Zidovi,ki so danes okrog pokopališča so iz 11. stoletja. Na tem mestu je bil zgrajen benediktinski samostan, pred tem pa je tu bila verjetno bizantinska utrdba.Na otoku se nahaja trgovina, pošta, pekarna, slaščičarna ter več gostinskih objektov.Z linijsko ladjo je Ilovik vsak dan povezan z Malim Lošinjem, s hitro ladijsko linijo pa tudi z Rijeko.Tekom poletja iz Malega in Velega Lošinja vozijo izletniške ladje na Ilovik.