Otok Lošinj

Otok Lošinj je sestavni del cresko-lošinjske otoške skupine in predstavlja zahodni niz Kvarnerskih otokov znotraj Kvarnerskega zaliva, kateri je skupaj s Trščanskim zalivom, najgloblje v evropsko kopno potegnjen del Mediterana. Cresko-lošinjska otoška skupina se razteza od severozahoda proti jugovzhodu v dolžini 99 km s skupno površino 513 km², kar je 16% skupne površine jadranskih otokov.Zahodni niz Kvarnerskih otokov sestavljajo otoki: Cres (409 km²,) Lošinj (75 km²) in manjši otoki: Unije (17 km²), Ilovik (6 km²), Susak (4 km²), Vele Srakane (1 km²), ter niz malih nenaseljenih otočkov.

Otoki te skupine s svojim središčnim položajem opravljajo funkcijo naravnega mostu med Istro in Dalmacijo.To otočje leži na sredini severne hemisfere, ker skozi njegov del prehaja 45. stopinja severne geografske širine, tako da se večji del nahaja v subtropski zoni južne polovice severne poloble kar vpliva na podnebje in način življenje prebivalcev.Otok Lošinj je enajsti otok po velikoti na Jadranu, dolžine 33 km , s širino, ki varira od 4,75 km na severu in v srednjem delu, do celo 0,25 km blizu mesta Malega Lošinja.

Skupna dolžina razvejane obale otoka Lošinja znaša 112,7 km. Cela obala arhipelaga je prepolna privlačnih plaž in prostorčkov za kopanje in sončenje.Najvišja planina Lošinja je gozdnata Osoršćica (588 m), dolga okrog 10 km, katera se razteza vzdolž severnega dela otoka. Skalnati otok Cres ima najvišjo goro Sis (650 m) in svoj naravni fenomen – sladkovodno Vransko jezero. Ta ogromni naravni spomenik sladke in zdrave vode vsebuje več kot 200 milijonov m³ vode in oskrbuje vsa mesta na otokih s pitno vodo. V davni preteklosti sta bila Cres in Lošinj en otok, šele z umetno prekopanim kanalom pri Osorju, verjetno v rimski dobi, sta nastala dva otoka katera sta danes povezana s cestnim mostom in v prometno geografskem smislu tvorita eno celino.